torek, 29. junij 2010

vikend za šest dni

taki so najjači.šestdnevni vikendi namreč.če so pa še proti jugu in pri morju pa sploh.

veganska mastija

v torek, ravno teden dni nazaj, smo "česnove dame" (tokratna zasedba smo bile anja in midve) na metelkovi v okviru veganskih večerov [a] infoshopa rezale, luple, gnetle, pražle, kuhale, sekljale, ribale, drobile, kuhale in na koncu tudi zadovoljno okušale raznorazne veganske poslastice.
akcija se je začela že vjutro, ob 11ih, ko smo šle v zadnjo nabavo. najprej smo se lotle testa za slane, rahle (anja, jaz še zmeraj trdim, da so bili prav elegantno mehki;) rogljiče.


medtem ko so ti vzajali in se (mislim da v štirih rundah) spekli, smo pripravile vse potrebno za falafle (čičerikine polpete). namočena čičerika, vsega boga začimb (koriander smo še ročno zmlele ... kladivo je res eno bolj vsestranskih orodij:), čebula, česen, peteršilj. jap, peteršilja je šlo notri za celo pomivalno korito, a kombinacija z vsem ostalim ga naredi prav neprepoznavnega in maso odlično. tolko peteršilja v domači kuhni že dolgo ne. rezala ga je seveda anja :) maso smo tako pripravle in jo spekle v lepe polpetke potem kasneje tik pred večerjo. pri peki je treba bit precej pozoren na temperaturo olja, predvsem da ni ta prenizka, ker potem iz polpeta rata polomija, se ta razleti, zgine, nardi kosmiče, ... to je včasih povezano s polnostjo oz. praznostjo plinske bombe ... me smo s tega področja dobile poučno lekcijo :)




pripravile smo tudi avokadovo solato. lepo zrelim avokadom dodaš po občutku svežo čebulo in precej svežega paradižnika. kvečjemu soliš in malo popraš. majka.


za glavno jed smo skuhale bulgur z začimbami in mu dodale paradižnik, malancane in bučke.
kaj to pivo na mizi dela, nimam pojma. na našem seznamu sestavin ga ni blo napisanga ... in čigava neki je ta roka?? ;)


zraven je zelo lepo pasala tudi solata iz mladega zelja, začinjena z limono, olivnim oljem in malo gorčiče. kot lepotni dodatek, ki pa super dopolni okus, pa so zraven solate bili ponujeni tudi slani arašidi.


desert pa ... mmMMMmMmmMm ... pirin zdrob z višnjami, čokolado, raznimi oreščki in kokosovo moko. vse skupaj pa polito še s čokoladnim pudingom, skuhanim na sojinem mleku.


čista zmaga! cel(a) večer(ja), kar je blo videt iz mnogih (okoli 40 njih) sito-zadovolnih prisotnih. 
babe, še bomo kuhale!

ponedeljek, 21. junij 2010

na domačmi vrti



vikend akcija ...

... je tokrat prinesla en psihadelični torbič, ki sva ga kar malo težko dale z rok (a istočasno bile vesele, da že ima srečno lastnico ;)



lepo rdečo torbico za malo damo


in morsko nakupovalno torbo, tako za it po ribe in svež topu kruh še preden sonce vzide :) s praktično denarničko, kar všito v samo torbo

četrtek, 17. junij 2010

četrtkova

danes je hotlo bit slabo vreme in cel dan je blo dela za računalnikom in kot tak je bil ta četrtek super dan za skuhat govejo juho. Zato ker le v lonec stisneš pol čebule, pol svežega paradižnika, veliko korenja, strokec česna, če maš še komad cvetače, koren peteršilja (če že lih hoče kdo), pa tut paprika sveža prav pride, bučka ne dela gužve, ... pa kos govedine s kostjo (lahko že kupiš komplet). dodaš klasiko začimb z dodatkom jušne kocke (ni pa najbolj zdrava). kuhaš na malem vrenju dve uri (vmes se hecaš z indesignom;). na koncu s čajno žličko v juho dodajaš še maso za grisove knedle. le-to nardiš iz enga jajca, mal soli, malo olja, to zmešaš in dodajaš gris do malo bolj trde tekoče mase.
traja že traja da se tale juha skuha, veliko dela pa ne išče. treba izkoristit dneve ko so malo nižje temperature ... tedaj namreč precej paše.

torek, 15. junij 2010

domači

danes je bil dan za peko kruha. polčrnega. s svežim sirom in češnjevimi paradižnički ... majka!

sobota, 12. junij 2010

istra blista

za neki dni smo se z atom odpravli ta kedn v istro. pogledat na novo zazidano škarpo, pa seveda poduhat morje, kar je šlo bistveno dlje in smo se tudi kopali in to ne samo enkrat ampak dvakrat. in ja to je precej čudno, ko smo ena bolj zmrzljiva ko druga in tut ko ma morje 26 °C, se mormo kr mal silit it not. torej ja poleg ekstremnega športa smo (kako da ne) tudi fino jedli in raziskovali istrske specialitete. tako smo sprobali rižoto od lignja, ki jo je skuhal sam šef kuhne (al restavracije, skratka "sam gazda je pravio" so nam rekli). zram deci domačega terana i čista zmaga.


ni pa šlo tudi brez "mesa", liganj ja ni meso, al pa riba al pa ... no v neki drugi restavraciji pa smo uživali ob domačem pršutu, kaškavalu in maslinama u ulju. gladko in povsem do konca bi šlo, če prej ne bi pojedli še vsak po dva (pardon do tri) krožnike istrske mineštre (tokrat brez koruze, standard fižol, krompir, mesa pa od prašičje klobase, do piščanca, govedina celo?). in liter terana. da je bil domač nima smisla posebej poudarit a?


ja, tudi mene je začelo lakotit :)

za malega kavboja

tržnica unika brežice

točno teden nazaj sva imeli melini prvo uradno predstavitev svojih izdelkov na tržnici unika, v brežicah. glede na precej slabo obiskanost tržnice (nekoliko skrita lokacija in dosti druge akcije v mestu) sva imeli nekaj uspeha (za razliko od gospodične, ki je tudi prodajala svoje unikatne torbice, sicer ne vegetarjanske, torej usnjene, a reciklirano usnjene in precej lepe), predvsem pa sva srečali veliko finih ljudi in se prav dobro podružle. kar je materiala ostalo, ga je (ne planirajoče) v promet spravila naša mama. tako sva sedaj spet brez zaloge (kar je vredu) in s kar nekaj novimi naročili. ni straha, v bodoče ne bo dolgčas. :)


za tržnično priložnost sva si sami naredili tudi vizitke, precej impro a tudi prav posrečene. morda idejo o samoizdelavi vizitk ohraniva tudi v bodoče, saj je izdelava jako zabavna in kreativna reč.

prve vrtnine

pridelki našega terasnega mini vrtiča..

petek, 04. junij 2010

videno v kinu šiška, 3. 6. 10

kolko toplih sendvičev bi blo tole a?


preprosti istrski lignji

tale recept mi je povedal ata. njemu pa soseda v istri. lignje opereš, narežeš in ocediš. skupaj s skoraj strokom na drobno narezanega česna jih daš na mrzlo olivno olje in greješ na zmernem ognju. soliš po okusu, jaz dam tudi malo popra. kuhaš ene 12 minut (da se lignji zmehčajo). mešaš. dodaš malo drobtin, spet po občutku, da se zgosti, potem pa do želene omake dodajaš vino, nekje pol deci (belo original, može tudi rdeče ... vranac gre super). še par minut kuhaš. na koncu preliješ še z mešanico olivnega olja in limone (ta dodatek ni del original recepta). vzporedno si nakuhaš tudi širokih rezancev, riža oz kar ti gre zraven. zmešaš oboje, serviraš in dekoriraš s parmezanom. na mizi ne sme mankat deci vina. mi preferiramo rdeče. vranac (ponovno) gre super.

copatki in še en torbič

za jutrišnjo tržnico uniko.

nedeljska večerja

škarpenin file z zelenišem pečen v pečici. majstorica tinč.
bogme, morem priznat da je ratala tale škarpena. je pa jako preprosta za nardit. majkemi.
fileje posolimo in popopramo, in polej po eni strani, ma magari tut po obeh, natremo s koščki česna. tak pripravlene fileje damo v pleh na peki papir, z malo olivnega olja namazan. zdej pa zelenjava. daj šta daš. fsega je lahko tu. jest sem narezala melancijate, bučke, papriko, čebulo in krompir. vse bol ko ne v kolutih. pol se to naloži na ribo, posoli, popopra, še kašn rožmarin svež in še kaj magari, malo olivnega olja, premeša i eto. v peč. za 50 min okol. na 200. luksuz.