sreda, 28. julij 2010

otvoritev kuhne in rdečke

sej vem kaj si najbrž mislite, ma vam povem, da tut vi ne bi mogli nehat fotografirat. malih rdečih bunkic. če tej niso fotogenični pol pa tut nič ni. drugač je bil ta vikend kulinarično poseben. spet. prvič smo namreč ogreli plošče v naši novi kuhni. super družba, super kosilo in juuu super paradižniki ;) na mizi spet ni da ni blo. fotografirat pa nisem zraven, juuuu kak so lepi, paradižnikov uspela skoraj nič, razen deserta. tu je. new york cheese cake. odlična.
o kuharci in njenem stilu za oblačenje pa ne rabim, se mi zdi, nič rečt. du zna, zna.

torek, 27. julij 2010

na naši terasi pa paradajz raste

jap. tale je že drugi dozorel. hotla sem fotografirat prav prvega rdečega, a sem ga takoj ko sem ga vidla, od silnega navdušenja, dol vzela in se šele potem, ko smo ga že komisijsko sprobavali in se veselili kolko okusa ima, spomnla, da nisem naredila fotke. no, lahko bi se komot zmisla, da je prav tale oni prvi, kdo bi vedel, razen dvojice. ampak brez veze, zakaj bi moral zmeraj prvi bit poseben? in zabeležen? ko pa je tale drugi pravi biser ;)

ponedeljek, 26. julij 2010

zavetje pred insekti

v petek smo šli na fužinski grad oz. v arhitekturni muzej ljubljana pogledat kontejnersko arhitekturo. super ideja reciklaže starih zabojnikov v knjižnice, restavracije, galerije, trgovine, fine domove... v spominu mi je ostala tudi spodnja slika, ki mi pove, da si v kontejnerju varen tudi pred insekti. za naju, ki sma precej fobične glede kobilic, bogomoljk in drugih podobnih čudnih zadev, je tole jako zanimiva stvar. če le drži, drugače si kar predstavljam kak pestro bi zgledalo bit zaprt v (majhen) zabojnik in dobit kakšen zelen obisk.


polnjena paprika

zgleda da je prišu čas tudi za to. zjutraj na terasi je od nekje prineslo idejo, da je to dan za skuhat polnjene paprike. tako sem nekaj malo poiskala po netu, da vidim kak približno gre stvar, kolko časa kuham, kaj najprej in kaj potem. sestavine sem prilagodila razmeram v hladilniku, zato sem med drugim dodala v omako in v papriko naribano svežo domačo bučo, kar je bila precej posrečena poteza. paprike so bile mogoče malo prevelke (ena na ena je bil hud izziv) in potem ko zram narediš še fini pire iz domačega krompirja, maš kar projekt, da je krožnik spet prazen. mislim, da ni treba posebej povedat, da so bile drugi dan še jače. kuhala sem nekje slabe tri ure, vmes pogledala dve epizodi family guya. še jih bomo kuhali.

sreda, 21. julij 2010

moja soseda

moja soseda je prav hecno zanimiva. na obisk pride zdaj skoraj vsak dan, potem išče po stanovanju kot zase, se zlekne za 3.7 sekunde in spet išče naprej. vmes se skos nekaj pogovarjava, večinoma o filmih, takih španskih, pa ... opala sem šla malo predaleč a? no potem pa kr zgine, pa jo iščem in če je ni v kopalnici jo najdem pod postlo. tako nekak to zgleda:


prav super družba. edino kar bi si še želela je, da bi tu pa tam ulovila kako muho, to tečkasto muho, ko v celem stanovanju ne najde drugega placa za pristat ko lih mojo nogo, glavo, levo lopatico, ... in to čist zjutri, če ne še mal ponoč, pa med gledanjem filma seveda. kakega španskega po možnosti, o katerem se s sosedo potem tako rade pogovarjava ... ;) pantera je super.

obpasna

včeraj sva se s pantero lotle šivanja obpasnega torbiča. njej se pravzaprav ni kaj dost dalo, zato je vedrila na tepihu in grizla sukanc. končni rezultat je, če nisem preveč skromna, kr soliden, kake šive bo treba (v tretje) še poskrit, kaj malo drugače vkrojit (da ne bo spet blaga kje zmanjkalo) in bo čista zmaga. danes sem naredla še pas za zraven, jutri pa gre lahko torba že na korzo. lastnika si je že zbrala :)
kar pa je skoraj še najjače pri tem torbiču je to, da je žametni del blaga recikliran (včeraj oldskul pretesne dolge hlače, danes praktiš lepa torbica).  


četrtek, 15. julij 2010

še ene iz domačega vrta

na našem vrtu skos neki buhti, cveti, dela fine nenavadne oblike....skratka krade pozornost. super!
ko maš pa zram še kosmatince in fuzbalsko žogo, je pa sploh zmaga.

super vikend-avto-pot v (ne)znano

vikend ko je bil, sma mele meline izlet. jako fin izlet. in ne kr neki izlet. izlet z velik super druženja in finga za jest jasno. najprej že dve meline v avtu ni kr tak ;) žur takoj. pol pa še vse kar se je na poti zgodilo. najprej je bil obisk pri celju z jako finim kosilom. ni blo da ni. od zelenjavne juhe z domačimi produkti, do palačink s sirom in za konec še ledeno kofe. jao. odličan. potem pot naprej na rojstnodanski piknik v radence. tut tu ni da ni. jako fino smo se meli, jedli fino in tut sama pot do tam gor je bla luksuz. po hribih.....in s kobilico (prasičko), ki je sprožla spontani fičo ples tam nek sred hriba. ka so si mimoidoči misli bi blo zabavno vedet. nam je bil v glavnem žur :) mormo pa priznat da smo ble kr mal ponosne ko nam je le ratalo po tolkih ovinkih na cilj pridet (foto spodi ;) po pikniku pot naprej v maribor. in spet fino fino druženje.... pa karaoke, tango, refošk in krompirčk. zjutro še luksuz jutranje ob soku druženje in pot proti domu. je bil pa še en obisk na poti :) nismo me kr taku. vglavnimi jako jako dober vikend. še.
meline, avto, 17let stara avto karta in super muzika.....ka rabiš več za fin izlet??!
no ja, kak prigrizek še ;)

pravi zeleni čaj z limono in limeto

ja, neki bo treba it kuhat, pa je po tej vročini kr mal greh štedilnik kurit, pa sem se odločla, da še tale post naredim preden odenem firtof..žeja pa to te dni hara brez milosti. in ja pijemo vodo, velik vode pa še zmeri premalo in pol se tut mal naveličamo vode in bi npr. čaj. pa je spet vroče za čaj, čeprav men dostikrat zelo paše po vročini ravno čaj. no vseeno sem nekaj dni nazaj skuhala zelenega, mao feng da sem natančna, dala notr leda, limonim sok in kolobarje limete. neki ni bla sočna ta limeta. je bla pa lepa. in ledeni čaj fin. aja, še žlico medu in aaaaaah.

na naši okenski polici mamo novost

včeraj nam je druga melina prinesla tole presenečenje. in dala še malo ekstra barv v stanovanje. takoj sta gerberi dobili lep, rdeč teglc in mesto na sredi police :) prave dame, ni kaj.

sreda, 14. julij 2010

še tile so nastali prejšnji teden

torek, 13. julij 2010

mlad stročji fižol s krompirjem in bučkami

eden bolših in bolj enostavnejših receptov. super je, če so sestavine domače. ako ne, se tudi da. jaz nisem imela domačega krompirja naprimer, pa se je vse pojedlo. čeprav čez mlad domač krompir ga ni a? no sej bo še prilike.
kako se skuha ... posebej skuhamo mlad stročji fižol, pa fajn je, da je res mlad, da ni pol unih tečnih nitk ko si jih je treba med zobi vn vlečt pa te potem malo tek mine, pa si za pol putiš, pa nitke še kr ostanejo, pa ti ni za pojest, stran pa tut ne bi vrgu pa ... skratka stročji fižol naj bo mlad! ga skuhamo v slani vodi do malo pred tem, da je mehki. vzporedno skuhamo krompir v kosih. ko imamo to pripravljeno, v ponvi rahlo popražimo česen in na tega dodamo skuhan mlad fižol in krompir. po potrebi dosolimo in obvezno malo popopramo. zelo vredu pride na koncu povrhu še zabela iz domače masti in ocvirkov. mi se tokrat za ta drzni dodatek nismo odločli. smo pa zato za spremembo med krompir in mlad fižol dodali še na kocke narezano bučko, ki smo jo predhodno prepražli na olivnem olju. posrečen eksperiment. probajte!

četrtek, 08. julij 2010

... po ljubljani

domača bučkina

kar pa je najbolj super je to, da se na vrtu najde vse več finega, zdravega, domačega. tudi bučke. in ker jih je zraslo veliko, na dveh vrtih in ker so dobre, sem iz njih skuhala juho. čisto nič komplicirano, pa še časa ne vzame veliko in ne zahteva 100% pozornosti (*tako lahko zraven delaš pozdrav soncu, bereš strip, čohaš sosedovo mačko, zaliješ rožo, ...).
Najprej popražiš čebulo (eno veliko), ji dodaš na kocke narezana dva krompirja, začimbe po potrebi (jaz sem tu notri dala kajenski poper, svež timijan in origano, sol, lovor je tudi super), dodaš narezane na kolobarje domače bučke (npr. 4 manjše) in dva sveža paradižnika dana na pol. zaliješ s kakim deci vode in pražiš. ta čas zavreš vodo (količina je odvisna od števila lačnih ust) in potem s kropom vse skupaj zaliješ. pustiš kuhat, vmes * dokler ni krompir skuhan. pobereš ven lupine od paradižnika in lovor, ostalo pa s paličnim mešalnikom zmelješ v gladko juho, prej dodaš notri še žlico kisle smetane. joj, česen nikakor ne gre pozabit, da se ga na večje kose narezanega v lonec skupaj z bučkami.
pred serviranjem primerno dekoriraš. moj primer morda ni ravno za vzgled, uporabite svojo domišljijo ;)

ponedeljek, 05. julij 2010

ta vikend ...

... se je začelo s fuzbalom,

nadaljevalo s piknikom

in končalo ob svečah. ah, ah.

vesela dojenčica ana z novimi super kul copati :)

še eni izpod mašine :)


 

četrtek, 01. julij 2010

mačjelovka ...

... ali nešnl điogrefik na naši terasi . zadeva se je končala precej tragično. jaz sem pantero s pribolškom privabla v stanovanje in jo kakih 17 minut nisem spustila ven. medtem se je za martinčkom zgubila sled.