večer/an evening

z dobro pito, moštom in pravo družbo.
with good pie, young wine and right company.

poletna razglednica

    savudrija, julij 2015

te dni je preveč računalnika/too much computers these days

razglednica iz maribora...postcard from maribor

Zadnje čase se mi dnevi, med drugim, vrtijo okoli dveh stvari ... piva in psa. In da se zadeve razvijajo, kaže na novo odprta pivarna na Lentu in Kastor, sveži pajdaš od Lou. Bogme, nije nam dosadno.

Lately two things are fulfilling my days ... beer and my dog. And things are evolving, which can be seen from a newly opened beer shop in Lent (Maribor) and Kastor, fresh friend of Lou ... we do not fear boredom for sure.

hahahaha .... neverjetno: zima S-P-E-T! unbelievable: .... winter A-G-A-I-N!

... nima se smisla opravičevat, iskat razloge. včasih mine leto in ne napišema niti ene objave. in je še zmeraj vse ok.
there is no sense to look for excuses. sometimes a year goes by and we dont post one single thing. and its fine.

... in spet zima

... winter again.

te dni

ja .. .tile dnevi so malo čudni. ne vem al je pri meni kaj padlo iz osi ven, al so se planeti hecno postavli. v glavnem, še dihat mi je zoprno, kamoli pisat blog. tako se zadnje mesece bol šlepam kot resno, aktivno sodelujem tukaj. ampak vseeno, ko sem včeraj praznla fotoaparat, pa je le blo neki zapisov gor, pa se je le nekam šlo in pravzaprav se velike reči zdaj dogajajo ... bogami hude spremembe so na vidiku. ajde, gremo po vrsti, pa recimo kronološko:

no ta je res od neki časa nazaj, mislim da, ko je prvič tak ornk zapadu sneg. in sploh ni melo veze, da smo bli čisto zametani, da se ni dalo it niti do kaslca, o odmetavanju avta in kidanju ceste sploh še ni blo govora, ker je blo treba najprej in prvo nahranit ptice ... in tale je od na pol poti do prve krmilnice.

e tuki pa je duha o eni čist drugi zimi ... takih pri nas ni, take so v istri. in tam je mnogo na soncu zadovolnih mačk, o čemer pričata zgornji fotki. no silno si želim, da je to moje ugotavlanje njihovega počutja vsaj delno pravilno al pa se sam tolažim, da lažje ponoči spim.

tam kjer je sonce je tudi marsičesa še na vrtu. in to je jako okusno, sploh za nas, te dni, navajene predvsem na ono zelenjavo izpod ničle al pa ono iz kovine ven. no kar pa se tu vidi sta dve kiti krasnega česna, še rdečega od zemle in blitva. tam u oni rumeni vrečki pa sta dve še čisto sveži oradi. in čeprav rib že precej časa tak nisem jedla, je bla to ena jačih kombinacij na krožniku. krompir smo imeli s sabo.

ja, tole je pa zanimiva pizdarija, ne morem lepš rečt. kao kobilice pozimi umrejo oz kaj vem zginejo pa karkol se jim že zgodi ... ampak če maš pa čiščenje zelenice okol hiše in pogledaš tut pod grmovje, pa vidiš, da, jebemu miša, tole ne drži čist. in povrh vsega je ta kobilica velka ko pol žemle ... pa to je bil edn glavnih faktorjev (poleg vročine) zakaj se na morje hodi pozimi ... ker teh beštij ni.

no potem pa smo šli še na obisk, k eni hiši kjer se špilijo klobase, pršut se suši, pa salame visijo nad kadjo. in ko pride tak taler na mizo, človek svoje veganske težnje porine nekam daleč dol pod mizo. sej ne, da je blo super fino, ampak zarat kulinarično-etnološkega raziskovanja je blo potrebno s tremi kosi kruha večkrat preverit za kaj gre. domače vložene paprike so malo lajšale dušo, rdeče iz goriških brd pa je vse skupi hitro poplaknilo in potem smo se delali, da se ni nič zgodilo.

tako, to bi blo na "kratko" to, kar se je našlo na fotoaparatu. mogoče edino še to ... ko je govora o klobasah in salamah in pršutih mi nekak zmeri misli pobegnejo tut na nože. take fine, ostre nože. take, ki si jih skos želiš po drugi strani pa se jih bojiš. no jaz sem z enim takim rezala por in medtem ko je nož enakomerno drsel skozi porovo listje sem se zamislila o tem, da ta nož je pa res zajebano ošter. in ko sem tako globoko tuhtala tole modrost, se je konsistenca pora naenkrat spremenila ... o sranje, tole pa ne bo por. pogledam dol, bolečine ni, morda silno kratka pekočina, le kos nohta in prsta nista več bila del glavnine. še dobro, da si zadeve nisem čisto odrezala, ker bi potem seveda to morala med porom najdet in bi bla stvar rahlo nerodna ... dva dni sem vztrajala, da se bosta ločena dela spet prijela telesa, a zaman. zdaj imam prav hecen kazalec.

darilo/a gift

ena melina je bila za nekaj dni v istri. in nazaj prišla s temle!
one melina went to istria for a couple of days. and brought this back with her!

**

spet/again

ta mesec nekak ne neha snežit. ko že misliš da bo, pa spet rata vse belo. ampak ni slabo. sploh ko ti ni treba zvečer nikamor in lahko gledaš vn. al pa ko greš domov iz nogometnega druženja, potem je tut fino kadar pada.
this month it snows all the time. just when you get the feeling that maybe winter is gone slowly, it starts again. but its not bad in fact. specially when you can stay inside and just observe how it all gets white. or when you are on your way home form a football match. then it is nice also.

sekic in curry

*super vabilo zmeri znova

great invitation over and over

nazaj (na hrib)/back (on the hill)

mislim, da nisem bla na smučah že okol 17 let. potem pa zadnjič pride povabilo na fino druženje in na hrib, ne daleč od nas, tam doma. smeha skos.

i think, i wasnt skiing for about 17 years. but the other day i got an invitation for a good gathering on the hill, not so far from home. lots of laughing.

isabella, maribor

kadar boste lačni v mariboru, vam ne bo žal, v kolikor boste zavili na poštno ulico, šli do številke tri in, če boste imeli srečo, dobili prazno mizo v isabelli. meni ponuja super nakombinirane sendviče, vsak dan iz prave zelenjave skuhano juho (beri: korenčkovi koluti so neenakomerno narezani, okus pravi), kuskus vegi ali ne in nekje ducat okusnih solatnih skled, zanimivo sladko pivo in fino vino. porcije so velike, kelnarce zelo prijazne, muzika ušesom mila in ambijent prijeten.
po obroku se človek počuti krasno ob misli, da se še da zunaj dobro, zdravo ter žepu prijazno jesti. komaj čakam, da bom spet v mariboru in bog daj lačna za dva.

when you're hungry in maribor, you will not regret it, if you turn on poštna street, go to number three and if you are lucky, get an empty table in Isabella. menu offers sandwiches of some great combinations, every day a real vegetable soup is cooked (read: carrot discs are unevenly cut, the flavor is like it should be), couscous is veggie or not, and they have around dozen tasty salad bowls, interesting sweet beer and good wine. portions are large, girls behind the bar are very friendly, music is plesent and so is ambience.

After a meal, it feels nice to know you can still go out and have a good, healthy and pocket-friendly meal. I can not wait to be back in maribor and hungry for two.

dnevi za brat/reading days

nov star kafe/new old coffee

danes po plezanju je blo še ekstra druženje. pred kratkim pokazan nov star plac, kjer bo druženj najbrž še dosti.
today, after climbing, there was some extra gathering. new old coffee place was shown to us some time ago. i guess it will be quite some more time spend there.

.... iz zvočnikov pa leonard cohen.

.. and leonard cohen from speakers.

dan nad temo/a day above the darkness

danes je bil sigurno dan, ko je blo treba it iz mesta. in to smo našle tam gor.
today was for sure the right day to go out of the town. and this is what we found up there.

večni šal naj vam služi/let eternal scarf serve you

fešn

.. in to je šele začetek.
.. and this is only the beginning.

otroški modni dodatki/kids fashion

tile so nastali v sodelovanju še z eno fino šiviljo in cimro (;
these were made in the cooperation with one more nice sewing lady - roommate (;

uf.

pag

(foto: julčita)

poklončič/a gift

takale šik (topaz) japka broška krasi žepe mojih hlač. prišla pa je izpod šivanke v tejle delavnici.

this chic apple brooch is decorating my trousers. and it was made here.